hahljáti -ám nedov. (á ȃ) zamolklo vreti, izvirati, teči: voda hahlja iz lukenj

hahljáti se pritajeno, veselo se smejati: kaj se vedno le hahljaš, namesto da bi govoril; hahljal se je od zadovoljstva / hahljal se je in bil po kolenih; pren., ekspr. sonce se mu hahlja

hahljajóč -a -e: hahljajoč smeh



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek