héksakord in heksakórd -a (ẹ̑; ọ̑) muz., v srednjeveški glasbi diatonična lestvica šestih tonov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek