• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

heliotróp -a m (ọ̑) 

  1. 1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa
  2. 2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom
  3. 3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek