hipo... ali hípo... predpona v sestavljenkah (ȋ) 

  1. 1. za izražanje
    1. a) zmanjšanja, nepopolnosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipofunkcija, hipotoničen
    2. b) spodnje, nižje lege česa: hipocenter, hipodermičen
  2. 2. za izražanje nižje oksidacijske stopnje kislin ali soli: hipoklorit



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek