• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

histêrik -a m (é) 

  1. 1. psiht. kdor ima histerijo: hipohondri in histeriki; zdravljenje histerikov
  2. 2. nav. ekspr. neuravnovešen, nerazsoden človek: ne bodi tak histerik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek