• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

hitropísec -sca m (ȋ) 

  1. 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: samostanski hitropisec
  2. 2. redko stenograf: hitropisec zapisuje pogovor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek