1. stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih:imajo hlapca in deklo; šel je (služit) za hlapca; obnašal se je kot hlapec surovo, prostaško; z menoj že ne boš ravnal kot s hlapcem brezobzirno, ponižujoče // konjski hlapec ki skrbi za konje; mali hlapec ki opravlja lažja, preprostejša dela; veliki hlapec ki vodi druge hlapce na kmetiji // zastar. grof je sklical svoje hlapce oborožene služabnike, najemniške vojake // ekspr. podrejen, odvisen človek:hoteli so, da bi postali njihovi hlapci; pren. ne bodi hlapec tujih idej
2. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim:Pokazali ste mi, kaj je moj posel - iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar); hlapec okupatorja, režima
3. kar se rabi kot opora, podstava, pomoč pri kakem delu:gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč / stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca na (zdevalnem) stolu // s hlapcem si je sezul škornje z zajcem
Dostopnost