• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

hlastàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. 

  1. 1. ki dela ali ravna pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastav človek; že po naravi je bil vihrav in hlastav / hlastavo branje, govorjenje
  2. 2. ki si pohlepno, pretirano prizadeva za dosego česa: škoda le, da je tako hlastav in ne pozna prave mere / hlastava civilizacija



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek