• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

hôdec in hódec -dca m (ó; ọ̑) 

  1. 1. navadno s prilastkom kdor je sposoben hitro, vztrajno hoditi: boljši hodci lahko prehodijo to pot v dveh urah; nisem verjel, da si tak hodec
  2. 2. knjiž. kdor hodi: otrok, ki je prej samo kobacal, postane v tej starosti hodec
    ♦     šport. športnik, ki goji hojo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek