hókuspókus -a (ọ̑-ọ̑ekspr. 

  1. 1. čarovne besede, čarovna znamenja: s hokuspokusom je naredil dež
  2. 2. neresno ravnanje, dejanje: to je navaden hokuspokus / otroci zganjajo vse mogoče hokuspokuse



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek