• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

hólm -a m (ọ̄) star. grič, hrib: kmalu so dospeli do holma; nizek, z gozdom porasel holm; vasica leži na prijaznem holmu
♦ geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini; osamelec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek