• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

homúnkulus -a tudi -la m (ȗ) 

  1. 1. po verovanju alkimistov umetno narejeno majhno bitje človeških oblik z nadnaravno močjo: poskušali so ustvariti homunkulusa v retorti
  2. 2. slabš. majhen, suh človek: homunkulus je pogledal izza pulta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek