1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje:ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti // najbolj oddaljeni, končni del tega površja:sonce se nagiba k horizontu; na horizontu so se pokazala jadra; izginiti za horizontom; pren. nova literarna smer je takrat že bila na horizontu
2. knjiž. obseg izobrazbe, razgledanosti, znanja:s študijskim potovanjem si je zelo razširil horizont; ljudje ozkega horizonta
3. mont. hodnik in odkopna mesta v jami v večjih višinskih razdaljah:v novem horizontu so že uredili skladišča za orodje, strelivo in mehanizacijo za odvoz; spodnji, zgornji horizont / izvozni horizont
4. gled. zid ali zavesa v ozadju odra, ki omejuje odrski prostor in navadno predstavlja nebo:krožni, panoramski horizont / odrski horizont ♦ geod. nivelirni horizont ravnina, ki jo tvori optična os daljnogleda pri nivelizacijskem instrumentu; geom. horizont presek navpične projekcijske ravnine z vodoravno ravnino skozi projekcijsko središče (v perspektivi)