• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

hospitácija -e ž (á) šol. 

  1. 1. prisostvovanje pouku za pridobivanje pedagoških izkušenj: učiteljiščniki so imeli hospitacijo; pripravniki so morali pred izpitom opraviti hospitacije / medsebojne hospitacije predavateljev
  2. 2. prisostvovanje pouku, dovoljeno dijaku, ki ni redno vpisan



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek