hósta -e ž (ọ̑) 

  1. 1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov
     
    pog. bil je v hosti pri partizanih // drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto
  2. 2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko
  3. 3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek