hóstnik -a (ọ̑) 

  1. 1. etn. divji mož: hostnik je imel v oblasti grom in strelo; hostniki in jage babe
  2. 2. redko partizan: na planini so se zbirali hostniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek