hrámba -e ž (ȃ) 

  1. 1. spravljanje, shranjevanje česa za določen čas: hramba vrednostnih papirjev; pristojbina, prostor za hrambo / dati, sprejeti kaj v hrambo / ti pomembni rokopisi so v hrambi akademije v varstvu
     
    jur. sodna hramba denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti
  2. 2. zastar. shramba: hramba za pšenico



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek