hraníti in hrániti -im, in hrániti -im nedov. (ī á ā; á ā)
1. dajati komu hrano:mati hrani otroke; hraniti lačne; čebele hranijo ličinke; hraniti dojenčka iz steklenice; ranjenec je okreval in se že sam hrani / umetno hraniti bolnika dajati mu hranilno raztopino naravnost v kri // hraniti živino krmiti; pren. z branjem hraniti domišljijo
2. knjiž., redko preživljati, vzdrževati:vsi so že preskrbljeni, le najmlajšega še hrani oče; hranijo se s poštenim delom / vznes. hranila ga je domača zemlja
3. knjiž., redko dajati čemu potrebno energijo:hraniti stroje z nafto / radio so hranile baterije napajale
hraníti se in hrániti se navadno v zvezi s s, zjesti, uživati:hijene se hranijo z mrhovino; ptice se hranijo z žuželkami; hraniti se z rastlinsko hrano / hraniti se v menzi, doma / rastlina se hrani iz zemlje vsrkava hranilne snovi; pren., knjiž. literatura se hrani ob dediščini preteklosti
hranèč -éča -e:otroka sta hodila po gozdu, hraneč se z jagodami; hraneča tekočina
hránjen -a -o:otroci so dobro, slabo hranjeni; hranjen z mlekom