hrôpsti hrôpem nedov., hrópel in hrôpel hrôpla (ó)
1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi:bolnik hrope; hropla je vedno glasneje; težko hropsti / hropsti od bolečine, pod bremenom / konji so hropli od napora; brezoseb. v prsih mu hrope ●ekspr. opeharil me že ne boš, je hropel hropeče govoril
2. ekspr. dajati hropenju podobne glasove:lokomotiva hrope in sopiha; prim. hropeti