• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

hrvátar -ja m (ȃ) 

  1. 1. nekdaj sezonski, zlasti gozdni delavec, ki hodi na delo na Hrvatsko: za praznike prihajajo hrvatarji domov
  2. 2. pog. kar je po izvoru s Hrvatskega: na sejmu je kupil lepega pujska hrvatarja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek