hú medm. (ȗ) 

  1. 1. izraža občutek groze, zoprnosti: tam so volkovi, hu; hu, kri
  2. 2. posnema glas sove, tuljenje, hud jok: hu, hu, se oglaša sova; hu, ustrelili so ga
  3. 3. posnema glas pri hukanju: hu, hu, je hukal v premrle prste



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek