• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

húbar -ja m (ȗ) 

  1. 1. kdor ima hubo: hubarji so pasli živino na skupnih pašnikih
  2. 2. nekdaj najemni delavec na gozdnem posestvu: socialno vprašanje hubarjev in viničarjev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek