hudičéla -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. slabš. zlobna, hudobna ženska: si jo videl, hudičelo
  2. 2. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč: Hudičel je bilo vse polno, pa ni bilo cvetja na njih (I. Tavčar)



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek