hudína -e ž (í) star. težava, nadloga: od samih hudin se mu je zbledlo / tare ga hudina starosti / krivoverce so dolžili za vso hudino na svetu
 
zastar. stradala je in hudino preganjala slabo se ji je godilo, trpela je // slaba, negativna lastnost: kmalu je spoznal vse hudine njegovega značaja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek