• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

hudovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. 

  1. 1. hud, jezen: bil je hudovoljen / hudovoljne besede
  2. 2. hudoben, nenaklonjen: hudovoljen človek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek