• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

hvalísavost -i ž (ī) lastnost hvalisavega človeka: moti jih njegova hvalisavost; boriti se proti ozkosrčnosti in hvalisavosti
● ekspr. sama hvalisavost ga je zelo (rad) hvali sebe ali stvar, za katero se zavzema



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek