ikonoklást -a (ȃ) zgod. pristaš ikonoklazma: spor med ikonoklasti in njihovimi nasprotniki; pren., knjiž. ta človek je ikonoklast, ki mu lepota nič ne pomeni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek