• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

imenítnik -a m (ȋ) 

  1. 1. ekspr. ugleden, veljaven človek: banketa so se udeležili vsi imenitniki iz mesta
  2. 2. knjiž. plemič, gospod: njegovi predniki so bili imenitniki; bojarji in drugi imenitniki; pren., knjiž. imenitniki duha



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek