1. knjiž., navadno s prilastkom zahteva, nujnost:izhajati iz družbenega imperativa; film ne ustreza sedanjim ideološkim imperativom; razorožitev postaja imperativ sedanjega časa / spoznati pisateljev notranji imperativ / z oslabljenim pomenom: inteligenca se je podredila revolucionarnim imperativom; publ. tam vlada imperativ boja za oblast // nav. ekspr., v zvezi kategorični imperativnujna zahteva:povečanje izvoza je za državo kategorični imperativ ♦filoz. kategorični imperativ po Kantu človekovo svobodno nravno načelo, po katerem se mora brezpogojno ravnati
2. lingv. velelni naklon:stavek v imperativu // glagolska oblika za izražanje tega naklona; velelnik:uporabiti imperativ
Dostopnost