• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

impertinénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. predrzen, nesramen: biti impertinenten; impertinentna ženska / impertinentna laž

impertinéntno prisl.: gledal jo je naravnost impertinentno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek