inhibírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. zavirati, zadrževati: zdravila so dolgo inhibirala napredovanje bolezni / odlični skoki prvih tekmovalcev so druge skakalce inhibirali nespodbudno vplivali nanje // redko oblasti so prireditev inhibirale prepovedale, preprečile

inhibíran -a -o: inhibirane sile v gospodarstvu
 
psih. inhibirani otrok otrok, ki v izražanju, vedenju kaže zmanjšano aktivnost; zavrti otrok



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek