integritéta -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. knjiž. popolnost, skladnost: človekova notranja integriteta; integriteta osebnosti
  2. 2. publ. neokrnjenost, celotnost: boriti se za teritorialno integriteto / kršiti, spoštovati državno integriteto



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek