1. muz. ton, interval, akord, dan pred začetkom izvajanja skladbe:dati intonacijo / čista intonacija
2. lingv. tonska podoba naglašenih ali tudi ponaglasnih samoglasnikov ali samoglasniških glasov:razločevati intonacijo / akutirana ali rastoča intonacija z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; cirkumflektirana ali padajoča intonacija z upadajočim ali visokim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko nižjim naslednjim nenaglašenim zlogom; stavčna intonacija tonski potek v stavčnih segmentih ali v stavkih
3. knjiž. poudarek, naglas:njegove pesmi imajo močno baladno intonacijo / recitirati s pretirano intonacijo poudarjanjem
Dostopnost