• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

intríga -e ž (ȋ) nav. mn., nav. slabš. zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu, spletka: delati, kovati, snovati intrige; to je grda intriga; ljubezenske, politične intrige; opravljanje in intrige



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek