• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

iskátelj -a m (ȃ) knjiž. 

  1. 1. kdor (kaj) išče; iskalec: Tomo Zupan je bil neutruden iskatelj prešernian / iskatelj lepote, resnice / nemiren iskatelj pustolovščin
  2. 2. kdor si prizadeva za nove, izvirne oblike in sredstva umetniškega izražanja: iskatelji novih poti v instrumentalni glasbi; književniki iskatelji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek