istinít -a -o prid. (ȋ) zastar. resničen, stvaren, dejanski: v povesti je prikazal pisatelj istinito človeško bedo; ugotoviti istinito stanje / naštevati istinita dejstva
istiníto prislov od istinit: istinito prikazovati kaj // poudarja trditev: istinito lep prizor