ístje ístij ž mn. (ī ȋ) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: nametala je polen v istje / istje so polne saj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek