• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ístmus -a in ístem -tma m (ȋ; ī) geogr. ozek pas kopnega med dvema morjema; medmorje, zemeljska ožina: čez istmus so naredili prekop / korintski istmus



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek