• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izbáviti -im dov. (á ȃ) zastar. 

  1. 1. rešiti, osvoboditi: izbaviti tovariše; izbaviti se iz nevarnosti / izbaviti koga iz žalosti
  2. 2. opraviti, urediti: nič nisem izbavil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek