1. z udarjanjem spravljati kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči:izbijati zagozde // s silo, z močnimi udarci odstranjevati:izbijati napadalcem orožje iz rok ●ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom ♦fiz. izbijati elektrone iz kovin
2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem dosegati, da kdo ne misli več na kaj:take ideje, misli, načrte je treba ljudem izbijati (iz glave) // s strogim ravnanjem prizadevati si, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost:izbijati otroku trmo
3. ekspr., redko dobivati, pridobivati:iz kupčije izbija lepe dobičke
4. publ., navadno s prislovnim določilom pojavljati se:nove ideje izbijajo na dan; problem neurejenosti cest ponovno izbija
5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, čok:bližati in izbijati; prim. zbijati
Dostopnost