• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izbojeváti -újem dov. (á ȗ) 

  1. 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: izbojevati svobodo, zmago; izbojevati si mir z orožjem / knjiž., z notranjim predmetom izbojevati boj
  2. 2. s prizadevanjem priti do česa: izbojevati pravico; izbojeval mu je vstop v višje kroge

izbojeván -a -o: izbojevana enakopravnost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek