1. glagolnik od izbruhniti:izbruh gejzira, ognjenika // prodor česa iz notranjosti zemlje na površje:pri vrtanju je prišlo do izbruha; izbruh nafte, plina; moč izbruha / podmorski izbruh
2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov:bala se je njegovih izbruhov / čustveni izbruhi; izbruhi jeze, obupa / nacionalistični izbruhi izgredi
3. nav. ekspr., s prilastkom nenaden, silovit pojav, začetek česa:nenaden izbruh bolezni; izbruh epidemije ●publ. izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad // pojav, začetek sploh:kmalu po izbruhu vojne je odšel ♦ astr. sončni izbruh sončna erupcija; geol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje