izcímiti se -im se tudi scímiti se -im se dov. (í ȋ)ekspr. (počasi) nastati, razviti se:iz prehlada se je izcimila bolezen; iz bežnega srečanja se je izcimilo veliko prijateljstvo; ne veš, kaj vse se lahko izcimi
izcímiti tudi scímiti
1. nar. vzhodno vzkaliti, vzkliti:seme ni izcimilo; koruza se je že izcimila
2. ekspr., redko priti do česa, dobiti:iz kupčije je izcimil precejšen dobiček
3. zastar. ugotoviti, spoznati:iz gospejinega govorjenja je izcimil, kaj se dogaja
Dostopnost