izčístiti -im in sčístiti -im dov. (í ȋ) 

  1. 1. odstraniti umazanijo, prah iz česa: izčistiti sod / izčistiti madeže z bencinom
     
    med. izčistiti (črevo) pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti rano odstraniti gnoj, tujke iz nje
  2. 2. odstraniti primesi: izčistiti rudo; pren. izčistiti iz jezika tuje besede
  3. 3. knjiž. povzročiti, da postane kaj bolj jasno, izoblikovano: izčistiti svoje nazore, poglede

izčístiti se in sčístiti se izgubiti skaljenost, motnost: voda v potoku se je izčistila; vino se je že izčistilo / nebo se je čez noč izčistilo

izčíščen in sčíščen -a -o: izčiščena posoda; formalno, vsebinsko izčiščen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek