• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izčívkati -am tudi sčívkati -am dov. (ȋ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: izčivkal je, kar je slišal

izčívkati se tudi sčívkati se reči, povedati vse, do konca: ali si se že izčivkal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek