izčŕtati -am tudi sčŕtati -am dov. (ŕ r̄) 

  1. 1. narediti (ravne) črte z določenim namenom: izčrtati zvezek
     
    šport. izčrtati igrišče narediti, narisati vse črte, ki so potrebne za tekmovanje v nogometu, atletiki
  2. 2. s črtanjem označiti za opustitev, izločitev: učitelj je izčrtal nepotrebne stavke // knjiž. opustiti, izločiti: pisatelj je v drugi izdaji izčrtal uvod

izčŕtan tudi sčŕtan -a -o: izčrtan papir; izčrtane besede; izčrtano besedilo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek