1. sporočati nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu:kmalu so ugotovili, kdo izdaja; izdajati partizane, sovaščane / izdajati načrte, uradne skrivnosti // nav. ekspr. pripovedovati, sporočati sploh:izdajal je, kar ne bi bilo treba / izdajati čustva, misli
2. biti zunanja podoba, znamenje česa:njegove besede so izdajale bistrega duha; to pohištvo izdaja dober okus / glas ga je izdajal, da je razburjen
3. nav. ekspr. ne imeti do kakih vrednot odnosa, kakršen je v navadi:izdajati prijatelje / izdajati domovino, narod // nav. 3. os. prenehavati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo:noge, živci ga izdajajo; vid ga izdaja / moči ga izdajajo, zato ne more opraviti vsega dela sam
4. delati, povzročati, da se kaj pojavi kot tiskano ali drugače razmnoženo delo:izdajati časopis, knjige / izdajati študije v tisku / izdajati gramofonske plošče
5. fin. dajati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet:izdajati bankovce, denar; izdajati obveznice ljudskega posojila / izdajati znamke
6. s širokim pomenskim obsegom delati, da dobi kaj uradno veljavo:izdajati odločbe, predpise, zakone / izdajati diplome, spričevala; izdajati potrdila
7. delati, da gre kaj odkod z določenim namenom:izdajati blago iz skladišča; ob teh urah se izdajajo redni obroki hrane / priporočena pisma izdajajo pri tretjem okencu
8. trošiti, porabljati:za obleko preveč izdaja
izdájati se nav. ekspr., v zvezi z zaz besedami, ravnanjem kazati, da kdo kaj je, kar v resnici ni:izdaja se za zdravnika; izdaja se za boljšega, kot je; ženska izdaja tega otroka za svojega
Dostopnost