• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izdáviti -im dov., tudi izdavíla (á ā) 

  1. 1. ekspr. jecljaje, pretrgano izgovoriti: izdavil je nekaj besed v pozdrav; stavek je komaj izdavila; boječe je izdavil, da ne ve nič / z grozo je izdavil iz sebe vprašanje
    ●     ekspr. ali boš že izdavil rekel, povedal
  2. 2. redko izbruhniti: galeb je izdavil plen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek