• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izdihljáj stil. izdíhljaj -a m (ȃ; ȋ) knjiž., redko izdih: ob vsakem izdihljaju ga zbode
● evfem. biti v zadnjih izdihljajih umirati; prim. zdihljaj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek