• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izdúha -e ž (ȗ) zastar. 

  1. 1. (neprijeten) duh: zrak, poln najrazličnejših izduh
  2. 2. zamisel, načrt: vse to je izduha njegove družine / literarne izduhe in fantazije



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek